"Kaj bi delal danes,"
ji rečem, a nazaj
mi odgovori, da si drugo najdem naj.
"No se vidimo," in
že videti je ni,
vsaj minuto smeha ji
ne bilo bi zaman.

Sam po mestu hodim,
kolega srečam a pravi,
da ima doma otroke, ženo, hišo in še psa.
Korak ustavi se pri
dekletu tujemu,
vse je kot namazano,
dokler obnemi ji um.
Dovolj mi je vsega, si rečem preden sam
daleč stran odpeljem in
le krila misli me neso...

Glej, sij in v temi nato zaspi.
Smej, poj, in žarek podari svoj.
Sam vem, da nikoli me ne pustiš.
Ostalim vedno se mudi, a tebi do tega ni.

Pride čas, ko zaživim v vetru,
saj vse predolgo že lovim ta prave si ljudi.
Zlahka ali pa težko,
samo da vse fino je...